Izjava dr. Mira Cerarja in Marjana Mačkoška ob 1. Vrhu podjetij v tuji lasti

Izjava dr. Mira Cerarja in Marjana Mačkoška ob 1. Vrhu podjetij v tuji lasti

Watch video about Zdravljenje v tujini v Nemčiji

Izjava dr. Mira Cerarja in Marjana Mačkoška ob 1. Vrhu podjetij v tuji lasti


Articles about Zdravljenje v tujini v Nemčiji

What articles can you find about Zdravljenje v tujini v Nemčiji:

Upam, da bo naslednji prispevek pomagal komu, da se bo hitreje ozdravil kot jaz! Namreč, šele v začetku 2006 sem s preskusom kislosti sline ugotovil svojo bolezensko kislost, medtem ko sem razlago svojih nerazložljivih zdravstvenih začel iskati že leta 1989. Glavna zdravstvena težava je bila nerazložljivo usihanje mišične mase, nemoč sodobne medicine, ki ni znala najti vzroka, pa me je spodbudila, da sem začel sam iskati odgovor in se zdravstveno samoizobraževati. Ko sem končno odkril glavni vzrok – kandidozno kislost medceličnih tekočin – pa nisem hotel seči po umetnih antimikotikih, ki jih zagovarja šolska medicina.

Med številnimi zvrstmi sonaravnega zdravilstva sem spoznal tudi makrobiotiko, a mi niti veležitna prehrana ni trajno pomagala, le zavirala je še vedno nerazložljivo slabšanje. Ko sem leta 2006 ugotovil osnovni vzrok vseh mojih zdravstvenih težav, sem najprej spoznal, kaj vse spodbuja bohotenje kislotvornih zajedavskih gliv v telesu, vzporedno pa tudi preskušal razna živila in (pol)naravna sredstva za zatiranje kandidozne kislosti.

Razkisovanje je bilo polno razočaranj, zamudno in drago; trajalo je tri leta in pol. V tem času sem se bolj ali manj vrtel v krogu, stanje je nihalo in se počasi še vedno slabšalo. Slabšanje se je ustavilo z odpravo celiakičnosti jeseni 2009 in s povečanjem odmerkov sode bikarbone, po opustitvi sode bikarbone pa z jemanjem zelenih alg in probiotikov. Na prehodu 2009-10 sem se dovolj razkisal, da doseženo zdravstveno stanje, ki sicer ni popolno razkisanje, štejem za ozdravitev.

Dvajsetletno samoizobraževanje, iskanje in preverjanje možnih rešitev je bilo polno razočaranj. Ker sem čutil, da mi gre za življenje, obenem pa moral neštetokrat začeti znova iskati, sem se trudil ohranjati voljo do življenja. Zato se zahvaljujem svojim bližnjim za gmotno podporo, ki mi je omogočila iskanje, sojenicam pa za moč, da sem kljub dvajsetletnemu usihanju življenjskih moči ostal duševno zdrav, da sem obenem znal ločevati zrnje od plev in dorekel postopek zdravljenja kandidozne kislosti.

Moje sonaravno zdravljenje kandidozne kislosti

Če prav razumem svojo zdravstveno zgodovino, sem se s kandidozno kislostjo (v nadaljevanju KK) boril vse življenje, saj sem jo imel že kot enoleten otrok. Težave s prebavo so se začele po odstavitvi od prsi, ko sem po prehodu na človeško hrano dobival zeleno drisko. Še zdaj pomnim podobe iz hudih nočnih mor, ki jih je povzročal prebavni zastoj, stalne prebavne težave pa sem imel skozi vse svoje otroštvo. Že kot otrok sem dobil celiakijo (preobčutljivost na gluten v hrani), ki pa sem jo z leti prerasel. Morda so mi pomagale tudi injekcije antibiotikov, gotovo pa mi je pomagala naravna nagnjenost h gibanju in športu. Mama se je bala, da bom rahitičen, a so mi sojenice naklonile močne, zato pa dolge kosti. Vse otroštvo sem bil suhec in imel slabo kri.

Pozneje sem dobil koprivnico (vrsta kožne alergije) in ošpice. V prvem razredu osnovne šole sem zbolel za zlatenico (zdaj vem, da jo posredno povzroča KK prek prebavnega zastoja, ki je povzročil vzgon energije, ki je povzročila sunkovito skrčenje žolčnika in izliv žolča v kri). V četrtem razredu se mi je pozimi zagnojilo obnohtno tkivo na levem prstancu (paronihijo dokazano povzroča kandidna gliva), pozneje pa sem kot zagnan športnik imel tudi razpokano kožo med prsti na nogah (atletsko stopalo). To je le nekaj primerov obolelosti, ki so posledica vsetelesne kislosti.

Leta 1989 sem občasno imel nočni izliv semena in opazil, da mi kljub športanju, zdravim življenjskim navadam in druženju z ženskami nerazložljivo počasi usiha mišičje, obenem pa sem izgubljal samozavest in veselje do družabnosti. Nagonsko sem povezal nočne izlive semena z usihanjem mišične mase, zato sem se posvetil prehrani in športanju. Nič ni odločilno pomagalo, le upočasnil sem hujšanje.

Ker mi niti zdravniki niso znali pojasniti, zakaj sem hujšal, sem začel raziskovati astrologijo, anatomijo človeškega telesa, nešolske zvrsti zdravilstva – prehrano, zeliščarstvo, daljnovzhodno diagnostiko, šiacno masažo, filozofijo … skratka vse, kjer sem si obetal dobiti kakšno pojasnilo za svoje hujšanje. Sedemnajst let sem taval v temi, saj se je KK, z občasnim izboljšanjem, počasi, a vztrajno zaostrovala; recimo, vedno pogosteje me je zeblo (poleti pa mi zlepa ni bilo vroče), v sintetičnih oblačilih me je zoprno mrazilo, v hladnejših mesecih sem imel ledeno mrzla stopala in roke, med smučanjem sem se enkrat nenadoma onesvestil in si razbil glavo, pogosto sem bil nahoden, prenajedal sem se in večkrat celo izbruhal pojedeno hrano (bulimičnost), a bil kljub temu brez energije, pogosto sem imel suho kožo in prhljaj na glavi, kljub vzdrževanju osebne čistoče me je včasih srbel zadnjik, glavica penisa je bila kljub rednemu umivanju obložena z odmrlo belo kožo, kožica pa vneta (začetek balanitisa), kljub športanju mi je zrastel trebuh, občasno sem imel napade klavstrofobičnosti, postajal sem vedno bolj odljuden, potrt idr.

Makrobiotična prehrana je upočasnila slabšanje stanja (3-krat sem obiskal svetovalca), zato sem dolgo časa verjel, da mi bo tudi odločilno pomagala. V vsakodnevni jedilnik sem uvedel jedilne alge in zaradi visoke vsebnosti rudnin so se mi izboljšali zobje, da nisem več imel toliko zobne gnilobe. Veselilo me je, da mi ni bilo treba več obiskovati zobozdravnika; obstoječe amalgamske zobne zalivke so se z leti toliko postarale, da se je iz njih začelo lužiti živo srebro, ki je spodbujalo KK prebavil …)

Šele aprila 2006 sem pri sebi ugotovil KK, ko sem naredil preprost preizkus s slino v kozarcu vode. Slina se je začela potapljati takoj, ko sem jo izločil v vodo, kar je dokazovalo njeno kislost. Vedel sem, če je slina kisla (zdrava bi bila blago bazična), potem so kisle vse medcelične tekočine. Takrat sem šele začel spoznavati osnovni vzrok svoje nerazložljive obolevnosti v bližnji in daljni preteklosti, prebavnih težav, nočnih izlivov semena in usihanja mišičja. Predhodno raziskovanje se mi je obrestovalo, saj sem dokaj hitro spoznal usodnost KK za zdravje in zakaj sem zaradi nje hujšal. Še vedno pa nisem vedel, kaj vse jo spodbuja. Začel sem si beležiti zdravstvena opažanja na sebi, zato jih v nadaljevanju tako podrobno opisujem.

Hotel sem dobiti zdravniško potrdilo, da sem kandidozno kisel. Ko sem svojo zdravnico zaprosil za ustrezno napotnico, me je pomilovalno pogledala. Potem me je temeljito izprašala o razmerah v družini, prebolenih boleznih, možnem alkoholizmu, drugih možnih zasvojenostih, duševnih težavah, prisotnosti sladkorne bolezni v družini in še veliko drugega, kar mi je dalo vedeti, da zdravnica sumi na vse drugo kot vzrok mojega dolgotrajnega in počasnega hujšanja, le na KK ne. Po svoje sem jo razumel, zato sem ji odgovarjal mirno in zbrano. Vprašala me je tudi, ali se sploh kaj ukvarjam s športom; po odgovoru, da sem treniral namizni tenis in košarko, učil smučanje, da rad kolesarim in plavam, se je zamislila. Ko sem ji povedal še za ozdravljeno celiakijo v otroštvu (po zdravničinem mnenju ni ozdravljiva), nerazložljivo zagnojitev obnohtnega tkiva v osnovni šoli ter za rdeče kolobarje okrog oči in fleke po obrazu tisto pomlad, mi je počasi začela verjeti, da morda le vem, kaj govorim … in dobil sem napotnico za pregled na Infekcijski kliniki v Ljubljani, na kateri je pisalo: “Gospod želi preizkus na kandidiazo.”

Na kliniki se je izpraševanje ponovilo in doktorica me je temeljito pregledala. (Tako kot moja zdravnica tudi ona do takrat še ni slišala za preskus kislosti medceličnih tekočin s slino v vodi.) Za preveritev kandidoze se je odločila šele potem oz. mi je začela verjeti, da morda le vem, kaj govorim, ko sem ji pokazal izvide podobne preiskave iz leta 1994, opravljene na isti kliniki, vendar takrat s sumom na običajne zajedavce (ker sem potoval po eksotičnih krajih) in ker mi je mišičje, kljub rednemu športanju, že dolgo počasi usihalo. Opravil sem že tudi test za HIV (negativen), zato mi je doktorica končno verjela, da je laboratorijska preiskava KK smiselna. Ko mi je predlagala krvno preiskavo, sem jo odklonil, ker sem se počutil zelo slabo (in spomnil sem se, da so v drugi polovici 1990-ih nekajkrat pregledana že pregledali kri, a se ni bilo nikoli nič našlo), obenem pa sem bil prepričan, da bo pregled blata, seča (Sanfordov uritest) in grlnega brisa gotovo pokazal, da imam kandidiazo.

Ko sem izvedel, da so vsi izvidi negativni, sem bil popolnoma osupel. Dva dni sem bil čisto izgubljen, ne vedoč kako in kaj dalje. Svoji zdravnici sem skrušeno prinesel izvide in se ji opravičujoče zahvalil. Potem pa sem se doma trezno vprašal, ali naj verjamem negativnim izvidom ali slini in pH-lističem, ki so iz dneva v dan nedvoumno pričali, da sem b

Source:http://www.svet-je-lep.com/zdrav-duh-v-zdravem-telesu/kandidozna-kislost-kandidiaza/



Jakob Veliki je bil eden od dvanajstih apostolov in brat apostola - evangelista Janeza. Njuna starša sta bila Zebedej in Saloma (Marijina sestra), zato je bil Jezusov sorodnik - bratranec. Jakob in Janez sta se (skupaj z očetom) preživljala z ribolovom v Betsajdi na Genezareškem jezeru, v verskem pogledu pa sta bila učenca Janeza Krstnika.

Potem ju je Jezus povabil, da se mu pridružita, in postala sta njegova apostola. Skupaj z Janezom in Petrom je ob Jezusu imel posebno mesto (spremenjenje na gori)

Sv.Jakob je več let preživel na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij.

Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih, je bilo vsakemu apostolu dodeljena dežela, kjer bo oznanjal Jezusov nauk. Sv.Jakobu je bilo naročeno, naj gre oznanjat "na konec sveta" - Pirenejski polotok. (takrat še niso vedeli za Ameriko, itd.)

Pri oznanjanju na Pirenejskem otoku pa ni bil preveč uspešen, zato se leta 40 vrne v Judejo. Jakob je bil prvi od apostolov, ki je umrl mučeniške smrti: leta 43 ali 44 ga je dal Herod Agripa v Jeruzalemu zapreti, bičati in obglaviti z mečem.

Po njegovi smrti sta dva njegova učenca truplo z ladjo prepeljala v Španijo do pristanišča Padron (okoli 40 km jugozahodno od Santiaga) in potem po kopnem do kraja, kjer zdaj leži Santiago de Compostela, kjer so ga pokopali. (Santiago = Sveti Jakob).

Potem so za dolgo obdobje na njegov grob pozabili, po osvoboditvi izpod Mavrov pa tam zgradili cerkev in samostan, okoli pa je zraslo mesto.

V srednjem veku so ljudje iz cele Evrope začeli romat na apostolov grob in Santiago je bil poleg Rima in Svete dežele eden od treh glavnih romarskih ciljev. Ko zaradi križarskih vojn Sveta dežela ni bila več dostopna, je Santiago dobil še večjo veljavo. Potem so romanja za nekaj stoletij zamrla, v zadnjem času pa ljudje spet množično odhajajo na to romarsko pot.

To je  danes znana in pomembna romarska pot za romarje iz cele Evrope in od drugod...

Jakob Veliki goduje 25. julija in velja za zavetnika romarjev. Zato je upodobljen kot romar s Sv.pismom, plaščem, klobukom in popotno palico..

.......Novo.......  Opis poti .......Novo

Vodič po romarski poti po dnevih ....................................................

Camino - Santiago de compostela 2015

Camino - Santiago de compostela 2012

Camino - Santiago de compostela 2010

Camino - Santiago de compostela 2008

Slike - foto albumi

Santiago de compostela 2008, 2010 in 2012

Santiago de compostela 2015

Velika kadilnica v Santiagu (film)

Hrana na romarski poti

Varnost, zdravje, stroški, sporazumevanje

Webcami - romarska pot, Santiago

Pogosta vprašanja pred odhodom   ......Novo......

Morebitna dodatna vprašanja glede poti predlogi, vtisi s poti, podatki,...

zadnja posodobitev:   junij 2016 (prevoz v Saint Jean p.p. z avtobusom)

Source:http://www.mladifest.com/camino%20romanje%20santiago%20de%20compostela/

лечение за рубежом в германии